Nahajate se: Domov » Knjižnica » Članki

POGOVOR O AVTORSKI PRAVICI

  • 31 januar 2018

Napisal Domen Retelj

Vsi si želimo več lahkega branja.
Želimo si, da bi lahko vsa besedila
zapisali še na lahek način.
Da bi jih priredili v lahko branje.
To pa trenutno žal ni vedno mogoče,
in sicer zaradi avtorskih pravic.

O avtorskih pravicah smo se pogovarjali
na prireditvi o lahkem branju.
Prireditev je pripravil Zavod Risa
31. januarja v Ljubljani.
Največ sta o avtorskih pravicah povedali
pravnici Maja Bogataj Jančič in Urša Chitrakar.

Avtorsko pravico ima tisti,
ki je ustvaril neko delo, na primer besedilo.
Tej osebi rečemo avtor.
Avtor je edini, ki lahko
svoje delo uporablja tako, kot želi.
Vsi drugi morajo za uporabo dela
dobiti avtorjevo dovoljenje.
Avtorjevo dovoljenje je treba imeti tudi takrat,
kadar z uporabo njegovega dela ne služimo denarja.


Avtor lahko avtorsko pravico podeli komu drugemu, na primer založbi.


KDAJ NI AVTORSKE PRAVICE
Včasih avtorska pravica ne obstaja.
Avtorska pravica ne obstaja pri predpisih,
to so na primer zakoni.
Avtorske pravice nimajo ljudske zgodbe in pesmi.
Avtorske pravice nimajo kratke novice.
Za zakone, ljudske zgodbe in pesmi in novice
zato ne potrebujemo dovoljenja.
Lahko jih kopiramo, prirejamo v lahko branje
ali uporabimo kako drugače.

ZASEBNA UPORABA
Dovoljenja ne potrebujemo tudi takrat,
kadar hočemo delo uporabiti zasebno.
To pomeni, da delo uporabimo
v krogu družine in prijateljev.
Na primer, z interneta lahko natisnemo neko fotografijo
in jo obesimo v svoji dnevni sobi.
Ne smemo pa fotografije uporabiti
v časopisu lahkega branja.
Prav tako je ne smemo nalepiti na šolsko steno.
Šolski razred namreč ni domače okolje.

UPORABA ZELO STARIH DEL
Dovoljenja za priredbo ne potrebujemo tudi takrat,
kadar je avtor dela mrtev že več kot 70 let.
To pomeni, da lahko v lahko branje
prosto priredimo dela Ivana Cankarja
ali pa na primer Romea in Julijo.

Če tuja dela, kot je Romeo in Julija,
prirejamo v lahko branje,
moramo prirejati iz originala.
Če delo prirejamo iz slovenskega prevoda,
moramo paziti, da je minilo
vsaj 70 let od smrti prevajalca.
Prevajalec, ki je prevedel neko delo,
je namreč dobil avtorsko pravico
nad slovenskim prevodom Romea in Julije.

AVTORSKA PRAVICA PRIREJEVALCA
Tudi ta, ki priredi neko delo v lahko branje,
ima potem nad svojim delom avtorsko pravico.
To pomeni, da drugi njegove priredbe
ne morejo prosto uporabljati,
če jim on tega ne dovoli.

Pri uporabi nekega dela
moramo biti skoraj vedno
pozorni na avtorske pravice.
V Sloveniji je namreč zelo malo izjem,
pri katerih ni treba misliti na avtorske pravice.
Tudi učiteljice v šolah morajo biti pozorne nanje.

AVTORSKA PRAVICA V ŠOLI
Učiteljice lahko pri pouku nekaj
zapojejo ali preberejo.
Ne smejo pa učiteljice kopirati nekega dela
ali ga prirediti, na primer v lahko branje.
Učiteljica lahko lahko to stori samo,
če je šola avtorju plačala nadomestilo.

Seveda vsi upamo,
da bo v šolah kmalu drugače.
Evropska unija razmišlja o tem,
da bi šolam dovolila prosto uporabo del.
Tako že imajo urejeno v Estoniji.

BRAJICA IN LAHKO BRANJE
Ko govorimo o avtorskih pravicah,
ima posebno mesto pisava za slepe – brajica.
Brajica ima posebno mesto zato,
ker je država hotela olajšati
prepisovanje besedil v brajici.
Država je to storila tako, da je sprejela
48.a člen Zakona o avtorski in sorodnih pravicah.

Pravnica Bogataj Jančič je med razpravo dejala,
da se prepisovanje v brajici zdaj ne šteje več kot priredba.
Po njenem mnenju je to le kopiranje besedila
v taki obliki, da ga osebe s slepoto lahko berejo.

Drugače pa je menila pravnica Chitrakar.
Po njenem mnenju je prepisovanje v brajici prirejanje.
48.a člen bi po njenem mnenju moral dovoliti prirejanje.
Šele potem bi lahko besedila prosto prepisovali v brajici
ali prirejali v lahko branje.

KAKO NAPREJ?
Za slepe osebe bi bilo najbolje,
da bi Slovenija začela upoštevati
Marakeško konvencijo.
Konvencija dovoljuje prosto
prepisovanje besedil v brajici.
Konvencijo je začelo uporabljati že več držav.

Ko bi začeli upoštevati Marakeško konvencijo,
pa bi morali začeti še razpravo o tem,
da bi enako uredili prirejanje v lahko branje.
Ampak to bo trajalo dolgo,
je opozorila pravnica Bogataj Jančič.
Država Slovenija namreč tudi
Marakeške konvencije še ne upošteva.


Razpravo o avtorski pravici
je poslušalo okoli 100 poslušalk in poslušalcev.
Med njimi je bila Katja Vadnal.
Opozorila je na Mednarodno konvencijo o pravicah invalidov.
V 30. členu te konvencije piše,
da mora država vsem zagotoviti
kulturno gradivo in medije v dostopni obliki.
Če ta člen konvencije vključuje tudi lahko branje,
potem bi razprava o prirejanju v lahko branje
lahko potekala hitreje.
Tako je dejala pravnica Chitrakar.
Dejala je še, da bi potem v 48.a členu
zakona o avtorski pravici
morala omeniti ne le prirejanje za slepe,
ampak tudi prirejanje v lahko branje.

AVTORJI SO BOLJ PRIJAZNI OD ZALOŽB
Zaenkrat je še tako,
da je treba avtorja le prositi za dovoljenje.
Avtorji po navadi dovolijo
prirejanje v lahko branje.
Malo težje je po navadi dobiti dovoljenje,
če je avtor prenesel avtorsko pravico na založbo.
Vseeno velja tudi takrat
poskusiti s prošnjo za dovoljenje.
Vsekakor upamo,
da bo prirejanje v lahko branje
čim prej urejeno z zakonom.